• Sat. Jul 27th, 2024

• Contact
• Abaut us
• 
  • 
  • 
  • 
  • 
  • 
  • 
  • 
  • 

Intervu baši Roma ani Francija ki diz Nica, kerdo e Patrik Alemand membro tari Socijalističko partija andar i Francija.

M.S Rajo Alemand, ani Europa dživdinen pobuter taro 12 milionia Roma, ola si jek tari najbari etnikani kupa save dživdinena bare stereotipea thaj diskriminacijaja.

Ani diz Nica vi agjar si jek baro numero Roma kola so avena andar i Pažčinali Europa, majbut andar o postkomunistikane thema kola so avdive si kotor taro europakere mebria.

Akala kupe generalno si bizi lači edukacia thaj bizo profesionalno orientacija so si šerutno problemi baši arakhiba butiavrial tare pire domicilno thema.

Sar tumen diken o dživdipa e Romengoro generalno?

P.A Te ove avdive Rom si but pareste , džanaja kaj nane lokeste, sakana si jek bi jekutno drom dži ko sukcesi kova so si čivdo anglo lende. E Roma sa sa viktimia taro teror thaj genocid ki kupa e jaudiencar ko vakti taro Dujto sumnaleskoro maribe.E Roma ano jakja e nacistongoro na sine manuša, len dikena len sar animalia. Akala bilače bukja uprreder lende svi agjar kerelpe vi avdive numa ani potikni thaj garavdi misia, mangav te vakrav baši dirkriminacija thaj paldipa.

M.S Sana li tumen ano gndipa so i diz Nica isila resursia baši disave romane kupe, kolea bi dena len šajdipe te integririnepes thaj te keren peske siguriteti baši piro ponadarutno dživdipe ?

P:A Isi lačariba so i diz Nica kerel baši akala kupe Roma, numa disave resursia na ne lače e Romenge, thaj trebul te vakerav so akava nane nisavo garavipe, o Konsili angja pozitivnikane decizie baši akala kupe Roma akcenteja e manušenge dromarde „Gens de voyage“ kaske so araklem pobut thana thanaribaske ki akaja komuna, so angleder sine but pareste , pa but fore amari Komuna sa sa la konflikti.

Taro amaro džandipe džanaja so akala kupe thanarenapes sa ano privatnoparkingia, thana kana i policija trebula sa te intervereinel.Me gndinava so tumen džanena baši o konflikti e majorea tari akaja komuna thaj i kupa taro „Gens de voyage“, numa avdive odola bilače bukja ačile pala amende.

Avsdve len isilen 50% thana familienge kaskere čave džana ani škola

Me tega vi avdive vakjarav so naj sijum čalo, soske trebula te arakenpes pobuter thana akale drimardenge, numa o šerutne tari Komuna vakeren so na trebul panda .

Trebul panda but buti te kerelpe, no na gndinava so but buća ka realizirinepes.

Avdie nane ma info so o dromarde Roma silen ko plani baši buvljakeriba than kola so si lenge prioriteti.

M.S Sar i Francija dikela avdive e Romen?

P.A Ani Francija o imaž e Romenge si kaj nane vi sar javera migrantia.E Roma na properena tela ki šema javere migrantencar sar exampl e Senegalencar,Čečenecar,marokancencar e.t.c.

Ko panlipe e integracijaja thaj lengoro thanaribe ki akaja them o kanunia bi trebula sa te oven jek ka jek sar savorenge pa vi agjar e Romenge, so ki fuhal nane agjar

Džanena kaj si komplicirimo, kergen bilačo imaž.

Kana ka andinelpes Rom na asocirienal diso baši edukacija numa baši manuša so čorena, so mangena devlenge, Kana avela i žandarmerija avgo pučiba si šaj e Roma kuvge ano vile te čoren.

Akava si but lošalo baši tumende, akala stereotipia si ani godi bute manušenge so sa e Roma si čora.

Te bi šaj te činavelpe akaja stereotipno rota prioriteti trebul te delpe ki edukacija panlo e bućasa, sar jek exampl, ake tumen lilen tumare lila akate ani Francija baši tumaro legalno thanariba, siklilen i francijakiri čib, integriringenpes thaj araklen buti, akana tumen na sijen čivde ko nivo tari diskriminacija, tumende akana niko na dikel sar Rom kova so upri peste ingarela predrasude , stereotipija thaj diskriminacija.

M.S Oven sate rajo Patrick Alemand baši tumaro vakti so ulavgen amare portaleske.

P.A Me si jum vi agjar but došalo so pendžargumtumen thaj sijum ko gndipe so o misal sar tumaroo ka len odola kupe Roma te bi šaj iklovena tari akaja diskriminacijakiri rota.Oven saste vi tumen.

O intervju kergjale o

Mozes Solomon- Muhadjer Sulejman