I palestinsko tragedija nane la samo lokalnikano karakteri, adaja si tragedija e saste Lumiakiri, thaj šaj ovela sebepi ko lumiakoro bistabiliteti“

I Ankara thaj o Teheran pala ki eskalacija taro maribaskoro ishodi ano Jerusalim, čaljarena pire suete. Ko akala dive šaj drabaraja lengere populističko havljariba soleja čivena pe sar jekhutne thema kola so arakhena o muslimanluko taro sa o bi pakjavutne.

Persi berš nekobor muslimanikane thema hramongje dendo lafi baši činavibe o konfliktia maškar o HAMAS thaj o Izrael ki Purabali Gaza.

Akava panlo lafi panlele o muslimansko thema Khedime Arapikane Emiratia, Maroko thaj Sudan e Izraelea.

Akale panle lafea na sine čale o Ajatolah taro Iran o Hamdai thaj o khoranipskoro presidenti o Taip Reep Erdogan. Ko lengoro dejbe zori mujal akava panlo lafi but arapsko thema na denge nisavo havljaripe oficijalno savo stavi lena.

O Iran thaj o Khoranipe akava panlo lafi etiketirigele sar bilačo baši o islamsko thema.

Siguritetno si kaj o Erdogan akaja eskalacija dža la leske ko konto, sebepi so lela bare simpatije ko muslimansko džiani sar jekhutno presidenti taro islamsko thema kova so dela vika palo ko palune čipote kola so čipotingjepe ano Purabalo Jerusalim.

Numa kozom o Erdogan si ko takati pli maribaskiri retorika te ikerela ko čačipe, šaj li o Erdogan bizo amin taro JAT (USA) te lel korkorutne maribaskere jali javera akcije ko protektorati e Palestinen ano Gaza, thaj ko javera kotora taro Izrael?

Na sigurno na, kozom droma sinejamen prilika te dika kaj o korkorutno anavkerdo Sultani kova so činavgja i demokratija ano Khoranipe taj peravgja o Ataturkeskoro koncepti e themakoro, nanele baro zori čačutno te lel asavke akcije. Tari dujto rig i najbari šiitsko them o Iran sebepi i diferencia ko pakjabe e islameskoro thaj o ulajbe o islamsko lumia ano šiitsko thaj sunitsko nanela bari pakjin javere muslimanenge kola so si Sunitia, numa sal dejbe vika.

Akala lengoro iklojbe anavea ki akaja kriza , kerela len anglutne ko kedipe politikakoro kapitali, resaribaja te atakujnel politički pire muslimansko rivalen sar soj o i Saudisko Arabia, Katar, Kuvajt, Bahrain, Maroko , Sudan…

E Khornaapi nane le bare nit resursia nit zori te del mujalipe e Izraeleske, sebepi so palo Izrael bešena bare zorale maribaskere thaj ekonomikane zorale thema.

Jek asavko konflikti avrijal taro Khoranipe ka legarel bare finasisko harčia kola so o Khoranipe na ka šaj dajnelalen, bizo teloikeribe e barvale islamsko themengoro, a kola so ko akava čipota na pakjava te bešen palo ko Khoranipe, te na bi našavena piro materijalno interes taro ple barvale investitoria sar soj o JAT thaj vavera thema.

Lengiri resarin si te oven šerutne ko paše Purab (Bliski istok) , thaj te oven džovaplie baši sa o intersija ko muslimansko lumia, al samo dži odote.

O hali e Palestinakoro sine panlo panda ki vrama taro Otomasko imperija koja so o Erdogan akana dživdinelale.

Ano 1840 berš prekal o britansko lordi Panterson , sine kerdo kontakti e Sultanea te pravel o udara e našutne jaudienge te aven ani palestnsko teritorije.

Akaja dicizia e Sulteneskiri pravgja o udara baši poadarutni formiribe e trito istorisko jaudisko them ko akala regioni.

O Palestinsko konflikti našti faisalinenlale nit o Erdogan, nit o Hamnaj, akava problemi šaj faisalinelape maškar akala duj mujale džiania, so istorisko si duj nacije phralja taro jekh dat o Abraham -Ibrahim. Jekh te kherel činavibe i radikalno rig taro HAMAS, a i dujo rig o radikalno kupe taro Evreja kola so sako berš kerena provokacia ko than paše uza ki lengiri džamija Al Aksa , kote so bidžunkerena o dive kana o Izrael aneksiringja i diz Jerusalim thaj ko jek vi agjar bidžunkirena o dive e Izraelsko flagoskoro.

Numa palo sa akava o najbaro prolemi baši o konfliktia si o aneksribe teritorije kola so perela e palestinege, a lena pe sar bi šaj ko lengere thana kerena pe kupatne kote so ka thanarenpes o Izrealcia tari dijaspora.

Akva konflikti šaj činavela pe sal prekal o Internacionalno panlo lafi.

Vi so me gndinava so o Internacionalno hako si mulo sebepi o misal sar so sine o atakia ano Irak, Libia thaj Jugoslavia, o mimo taro Pašakerde Nacie (ON) thaj lengiri bi andi decizia akala atakia te kerenpes o JAT (USA) realiziringjalen.

Me sijum ko gndipe kaj ka kedenpes resursija taro hakoskoro kontekst akala eskalacije te čivenpes ko kharnipe (mir) thaj ka anepes lungone napia baši stabilizacia ko akava regioni, bizi diferenca i religia e soldujengiri ko akava konflikti.

 

Total Views: 55 ,
Translate »