Abasime ( ponižime )

I romani politikakiri destrukcia tali specifika kote so o anav demokratikano sasuitnipa savorengem trujal o dendo lafi bi trebula sa te ovel kolektivnikano politikakoro prioriteti.

Akava termini bi trebula sa te anel but lačo pervazi kola so but Roma thaj lengere političko partie dživdinena sa baši viktoria, savi pala adava uli sal iluzia thaj hovavno dendo lafi, thaj vi agjar ladžariba na sal e romane politika numa e saste romane jekhina.

Dikhlo siso o guvermento vi sar o palune si o prioriteti formiribaskoro binacionalnikani them maškar o Makedoncia thaj o Albancia, a dži kote vavera sar so sine dži akana ki akaja „Avgineskiri phuv“ si sal demokratijakoro politikakoro dekori, thaj terensko bukjarne so si istamalkerede ki vrama alusaribaske.

Asavki dinamika baši bi lačo istemalkeriba jekhe saste naciakoro ki jekh anavkerdi demokratikani multi etnikani them si učaribe e maginakoro tari politikakiri jekhin, te la ki maska taro findavno thagaripe thaj o zori taro modernikane demokratia.

I iluzia taro hohahvne šajdipa pherela ko fakti taro hipertrofirimo virtuelnikane lumiakiri komunikacia, taro jek tikno kotor romane politikakere partie, bi guvermenteskere asociacie so gndinena kaj sa džanena, numa khanči na džanena, teg keda avale o čini baši favorizacia disave političko ideologijakoro jali politikakiri partia, koja sopalo odova iklola ko dikhipe lengiri hovavni orientacia baši o čačutno buti keribe e romane populaciakoro.

Soske panda našti te anlajna so o kvaliteti e dživdipaskoro thaj o hakaja ani Makedonia si but avrijal taro standardia e Europakere uniakoro, thaj vi agjar so o hakaja si funda e zoralipaskoro taro kerutno zori e guvermenteskoro.

Nane tromalipe tela ki okupacia,nane maribe bizo zori.

Amaro jekhutnipe si o jekhutno iklojbe tari romani kriza, numa bizo religiozno thaj političko orientacia.