Spread the love

Kotar o phiriba kotar than ko than, o Roma ljelje save na anava. Sar achade o Avganistani dži ki Anglija, olen sine phari phenli. Ano Avganistani e Romen čingadinde KAULI, ki Turkmestanija, MULTANI, anoEgipti sine olen but anava, so akharena olen dži avdisuno dive: JEDŽUPCI, DŽUPCI, MADŽUPI, JEVG, DŽIPSI, KIPTI, ČINGENE… Sose akala anava ljelje? Akala anava ljelje so aver manuša godžalinde soj si o Roma Egipčanja, sose, but vakti dživdinde adari, thaj korkori si bange sose pes akharde soj o manuša e Faraonesere.

     O dujto maškaro Roma thaj aver manuša, sine ki godi so o Roma sine olen jekh baro thagarluko, a anglo leste sine disavo šeruno so čingadinde ole :”CHIN MA CHIN”. Korkori o Egipčanja e Romen čingadinena thaj ingadinde GAODARI. Ani Palistina čingadime sine NURI, ani Persija, Zangi, KARAKI, ani Jermenija LOM, ano Irako LURI.

     O Francuzja e Romen čingadinde BOHEMIJENI ( phirutne), manuša so alje kotar i Bohemija (Česko). Palo Kleberi, e Romen čingadinde MORI, KARAKOS (čor), KASKAROT ( rumimi manušesiri morti).Maj pendžarutno anav e Romengoro si CIGANIN, a athar ikljona hem aver anava, chivindo disave sufiksja ja prefiksja. O Kleberi, akale anavese dela jekh haljoviba, soj akava lafi kotar Francuzja – TRZIGANO (tikoro vlaho). E Tatarengoro lafi ČEGEN (sviri), vakeri o Kleberi so isi ole phanlipe e lafjeja CIGANIN. Akava anav si arakhlo dži avdisutno dive ko Slavja, hem isi ole but teluno džandipe. O Mikolsići vakerela soj si akava anav grcijakor a sine ola džandipe, vakerda o anav jekhe sektakor so ali kotar Jermenija.

      But aver džene sikavde, vakerena so akava anav alo pali jekh jeritikani sekta ATSINGANA (čarobnjaci), sose ko jekhutno vakti thaj o Roma ale ani Grcija. A grkano lafi ATHGANEN, isi ola džandipe ” ma te dole.”
Palo disave sikavde manuša , o anav o Roma – CIGANIN- našti te arakhel pes olesoro čačikano džandiba, adalese si ko godžalipe te ljel pe o anav so korkori pes o Roma čingadinena maškaro peste, a adavaj tano : “ROM”.
Te kamljam te ava dži ko džandipe akale anavesoro, sar alo, sostar o Roma ljelje ole, našti te avel pes dži o agor. Sa dajekh manušibe ljelje poro anav hem dži avdisutno dive na džanena olesoro čačibe.

     Akava anav, ki romani chib isi ole hem o dujto džandipe, sose oleja šaj te vakera prandime manuše, “Ov si rom adale romnjakor”, sar hem ko aver chibja, sar ki serbengiri chib “covek”sine ole džandipe sar keda i džuvli vakerela soj ov si olakoro rom. Intresantno si so e romane chavorese, na phenela pe rom, ja romano chavoro. Lafjeja –rom- čingadinela pe baro manuš.

    Dr. Rajko Djurić, dindža but bulo haljoviba akale lafjesoro ano ljil “Seobe Roma”. Akava lafi, arakhela pes thaj ko fundamno e lafjesor ano Sanskrit chib, thaj adava keda kerela pes buljardo lafi. Isi olje džandipe : “manuša lungone balengere thaj chorengere”. Adžahare o lafi RAMA, arakhela pes ano lila BRAHMAVAIVARATA, PURANA, ko šero 110. thaj isi ole haljoviba “odova so pherela sa thaj sa šaj oleja” O lafi, RAMTA, RAM, ano pendžab chib isi ole džandipe okole so biakoresoro phirela, a ko sanskriti akava džandipe isi ole o lafi:”VIRMA”. Ko agor, kamela pe te vakerel pes, so ki lingvistika si o kanoni so jekh etnosi sar pes čingadinela, achola, thaj palo oleste kamelape te čingadinel pes.

     Palo adava sine lafi, thaj ko Angluno Kongresi e Romengoro ano sumnal, so ikerda pes ano Londoni 1971. berš, kote maškaro aver konkluzja andžape, so sa o Manuša so perena ko Romano etnosi, o anav ka ovel olengoro etnosesoro ROM.


Discover more from EU Romapress

Subscribe to get the latest posts to your email.

Discover more from EU Romapress

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading