Kotar o phiriba kotar than ko than, o Roma ljelje save na anava. Sar achade o Avganistani dži ki Anglija, olen sine phari phenli. Ano Avganistani e Romen čingadinde KAULI, ki Turkmestanija, MULTANI, anoEgipti sine olen but anava, so akharena olen dži avdisuno dive: JEDŽUPCI, DŽUPCI, MADŽUPI, JEVG, DŽIPSI, KIPTI, ČINGENE… Sose akala anava ljelje? Akala anava ljelje so aver manuša godžalinde soj si o Roma Egipčanja, sose, but vakti dživdinde adari, thaj korkori si bange sose pes akharde soj o manuša e Faraonesere.
O dujto maškaro Roma thaj aver manuša, sine ki godi so o Roma sine olen jekh baro thagarluko, a anglo leste sine disavo šeruno so čingadinde ole :”CHIN MA CHIN”. Korkori o Egipčanja e Romen čingadinena thaj ingadinde GAODARI. Ani Palistina čingadime sine NURI, ani Persija, Zangi, KARAKI, ani Jermenija LOM, ano Irako LURI.
O Francuzja e Romen čingadinde BOHEMIJENI ( phirutne), manuša so alje kotar i Bohemija (Česko). Palo Kleberi, e Romen čingadinde MORI, KARAKOS (čor), KASKAROT ( rumimi manušesiri morti).Maj pendžarutno anav e Romengoro si CIGANIN, a athar ikljona hem aver anava, chivindo disave sufiksja ja prefiksja. O Kleberi, akale anavese dela jekh haljoviba, soj akava lafi kotar Francuzja – TRZIGANO (tikoro vlaho). E Tatarengoro lafi ČEGEN (sviri), vakeri o Kleberi so isi ole phanlipe e lafjeja CIGANIN. Akava anav si arakhlo dži avdisutno dive ko Slavja, hem isi ole but teluno džandipe. O Mikolsići vakerela soj si akava anav grcijakor a sine ola džandipe, vakerda o anav jekhe sektakor so ali kotar Jermenija.
But aver džene sikavde, vakerena so akava anav alo pali jekh jeritikani sekta ATSINGANA (čarobnjaci), sose ko jekhutno vakti thaj o Roma ale ani Grcija. A grkano lafi ATHGANEN, isi ola džandipe ” ma te dole.”
Palo disave sikavde manuša , o anav o Roma – CIGANIN- našti te arakhel pes olesoro čačikano džandiba, adalese si ko godžalipe te ljel pe o anav so korkori pes o Roma čingadinena maškaro peste, a adavaj tano : “ROM”.
Te kamljam te ava dži ko džandipe akale anavesoro, sar alo, sostar o Roma ljelje ole, našti te avel pes dži o agor. Sa dajekh manušibe ljelje poro anav hem dži avdisutno dive na džanena olesoro čačibe.
Akava anav, ki romani chib isi ole hem o dujto džandipe, sose oleja šaj te vakera prandime manuše, “Ov si rom adale romnjakor”, sar hem ko aver chibja, sar ki serbengiri chib “covek”sine ole džandipe sar keda i džuvli vakerela soj ov si olakoro rom. Intresantno si so e romane chavorese, na phenela pe rom, ja romano chavoro. Lafjeja –rom- čingadinela pe baro manuš.
Dr. Rajko Djurić, dindža but bulo haljoviba akale lafjesoro ano ljil “Seobe Roma”. Akava lafi, arakhela pes thaj ko fundamno e lafjesor ano Sanskrit chib, thaj adava keda kerela pes buljardo lafi. Isi olje džandipe : “manuša lungone balengere thaj chorengere”. Adžahare o lafi RAMA, arakhela pes ano lila BRAHMAVAIVARATA, PURANA, ko šero 110. thaj isi ole haljoviba “odova so pherela sa thaj sa šaj oleja” O lafi, RAMTA, RAM, ano pendžab chib isi ole džandipe okole so biakoresoro phirela, a ko sanskriti akava džandipe isi ole o lafi:”VIRMA”. Ko agor, kamela pe te vakerel pes, so ki lingvistika si o kanoni so jekh etnosi sar pes čingadinela, achola, thaj palo oleste kamelape te čingadinel pes.
Palo adava sine lafi, thaj ko Angluno Kongresi e Romengoro ano sumnal, so ikerda pes ano Londoni 1971. berš, kote maškaro aver konkluzja andžape, so sa o Manuša so perena ko Romano etnosi, o anav ka ovel olengoro etnosesoro ROM.
Discover more from EU Romapress
Subscribe to get the latest posts sent to your email.
