E politijakoro zoralipe taro dahnele ekstremistia thaj taro nacional populistia bajrola ki funda tari instrumentalizacia negativno peržovativea prkel e Roma baši lejbe lengoro votibe. Atakujbaja upreder e Roma sar so i tari rig e nacionalistengiri partia taro ungariakoro Jabik,tari Slovakakiri Amari Slovakia, jali Utarali liga andar i Italija bajrakerena pli baza taro piro elektorati, Levitjan andar i Srbia thaj Srvbijakiri čest.

Dži kote o terne Roma lela šansa thaj teloikeribe, ola šaj ovena funda taro ekonimiakoro progresi.Dži kote tikjnarelape i diskriminacia e Romegiri ani Makedonia, i them šaj bajrakerela o budžeti taro 42 dži ko 116,2 milionia evria ano berš. Numa lengoro sukcesi si athinalo taro prekardipe o anticiganiyam so legerela i bari blokada, kolea ola korkori našti nakavena la.

O pravde politike ano reoni, e Romen tretirinenalen sal sar socialno problemi so trebul te faisalinelpe, jali but fore si ignoririme. Ačola i vizia baši liderstvo te dikelpe o potenciali ko Roma, ola te oven pendžarde sar importatno resursi ano regioni. Adava, dži paša vakerela i ekonomikani stagnacia taro demokratikano horipe. O rodibe te iklolpe tari kriza kote so akana araklovaja baši i pandemia, si šajdipe o bukja te oven trampime.

Učo fiati taro rasizam

Angleder deš berša, i Lumiakiri banka vakergja e Bugariake so i diskriminaija upreder e Roma anela bare budžetarsko našalipe taro najhari 370 milionia evria ko berš. Baši najčoroli them ani EU akava talo vakerindor baro luksus. Tari vaver rig dži kote tikjnarelape i diskriminacia e Romengiri ani Makedonia, i them šaj bajrakerela piro budžeti taro 42 dži ko 116,2 milionia evria ko berš. O sakatutne kedime bužetarsko prinosia maškar o 27,9 thaj 101,7 ,ilionia evria, dži kote o danokoskoro legaribe ka ovel ko pervazi maškar o 4,0 thaj 14,5 milionia evria, ( ko biathinalipe sar ka lenpes o raportia taro palune džianeskoro hramovipa taro 2020 berš e Romengoro, thaj i procenka taro Konsili e Evropakoro 2012).

O prezidenti tari Republika Severna Makedonia, Stevo Pendarovski, angleder baši o Fajnešel tajms vakergja so i demokratsko hako pelo thaj si baro bilačipe baši o sasto regioni.. Trujal e Lumiakiri banka ko palune duj decenie andar i Makedonia gele peske paše 450 manuša, kola so trujal disave analize akava gindo džala dži ko 600 ,ile manuša. Tari vaver rig o demografska trendia ano Roma si pozitivnikano.E Roma si majterni populacia ani Europa thaj vi agjar ano Balkani. Akava si vi agjar baši o regiona so isilen terni populacia sar soj i Albania, thaj o Kosovo. Ani Utarali Makedonia sar egzampl, o gindo e dizutnengoro teleder 30 berš si duj droma pobaro ko Roma kana ka dika vaveren populacien. Ani Utarali Makedonia o gindo taro terne Roma si majbaro taro vavera thema ano regioni. I them lilja o modeli baši stipendia e Romenge, taro donatorska inicijative, no vi ako isi diferencie ko digri e edukacijakoro, kerelape zori adava te ovel pobaro. Dži kozte o terne Roma silen šansa thaj teloikeribe adava šaj ovela funda baši ekonomsko progresi. No lengoro sukcesi ka athinel taro tiknjaribe o anticiganizam, so legrela i blokada baši jek asavki realizacia.

Protektoreskoro risko

O rasizmo na anela sal ekonomiakoro našalipe, ov legarela thaj risko baši nacionalno protekcia. E politikakoro zoralipe taro dahnale ekstremistia thaj nacional populistikane partie bajrona tari funda tari instrumentalizacia ko negtivno peržavativi uprede e Roma no sal ki vrama kana trebul lengere votora. Adava si vi agjar ani Makedonia, o dizutne pobut mangena te akharenpes peržovtino anavencar sar soj „Šiptari“, Cigani“.

Ola gndinena so si majšukar e themake sal tega kana ka ovel etnikani užardi,numa ni vi agjar nikeda na sine trujl i istorija ko akala regioni, a adava so sijem avdive si rezultato taro kulturakoro barvalipe sa e džianegoro kola so dživdinena akate.

But droma mire amala pučenma dži keda ka kerav buti ko pučibe e Romengoro, mangipaja te den ma godi so akava si paluno buti nane dobor imoprtatno, thaj kaj trebel te kerav buti pi javera but po importatno pučiba. Ki fuhal, adava panda nane asatrdo so o pučiba kola so astarena e Romen na bi trebula sa te oven pučiba so bi amen interesirinelalen, soske o hali ani jekh kupatni na bi trebula sa te ovel izolirimi tari vaver. Numa prekal o hali taro Roma ani makedonia, sar najmarginalizirime jekhina šaj direktno te dika sar o sistemi (na) funkcionirinela, kote isi nanipe, ko pučiba kola so si bi dikle. Ko buti keribe upreder lende si but lokeste te thamara jek „hakoskoro sasuitnipa savorenge“. Numa baši sakanutne perovatia akava but hari neko dikela.

Ani Utarali Makedonia doperdo isi „institucionalnikano zamoriba“ taro afirmativnikane mesure baši minoritetia. Panda jekh puti e Roma šaj te oven bi viktorijale, soske ola si jekhutni jekhin kote so o hakoskoro jekhajekh si limitirimi. O džaneskoro krisi so si formirimo te dikel akala fundavne moldovipa, beršencar napalal vakerela baši akava. O bi prezentirime Roma ani administracia nane sal pučiba baši kvalitetnikano aniba, Ko šartia kana i Romani jekhin si izolirimi ko ple mahale, pareste si te dikenpes lengere problemia, jali te ovelen influenca kola so ka oven ani pozitivnikani rig.

Pozitivnikane si so o resedenti o Pendarovski thaj o premieri Zoran Zaev ko ple kabinetia čivgje terne Romen sar pire konsileria , so šaj te učaren o čučipa dži kote i them trebula te prioretizirinel o bukjarnipe e terne edukativna Romen ko importatna sektoria: sastipe, kherutnipa, policia… I bi perfekcia tari Erupakiri Unia, i Republika Utarali Makedonia ikerela la but droma dži akana, taro azili taro Gruevski ki Ungaria, i blokada tari Francia persi berš pa dži ko paluno veto tari Bugaria.

Jekh taro problemia kolencar so o EU ka trebel te faislinel ko anglunipe si o bi jekhkaeskoro, o zoralipe tari socijalnikanokohezia, majbut pi o minoritetia.

O multietnikano koncepti tari Utarali Makedonia šaj nakavela o nacionalizam, thaj bi ovela sa egzampl na sal baši o Paščinalo Balkani numa vi baši o EU.

I Nada Korunovska si direktori

ko ofici baši romane inicijative

pi network tari Fondacia Pravdo sasuitnipa

O teksti lendo si taro KAPITAL


@page { size: 21cm 29.7cm; margin: 2cm } h1 { margin-bottom: 0.21cm; background: transparent; page-break-after: avoid } h1.western { font-family: “Liberation Serif”, serif; font-size: 24pt; font-weight: bold } h1.cjk { font-family: “NSimSun”; font-size: 24pt; font-weight: bold } h1.ctl { font-family: “Arial”; font-size: 24pt; font-weight: bold } p { margin-bottom: 0.25cm; line-height: 115%; background: transparent } strong { font-weight: bold }





Т

Total Views: 63 ,
Translate »