Spread the love

Od kana si formirime o drzave ja o rashtre o manusha denapeske sine anava mujal i teritorija kotar so si ja mujal i chib so istemalkerena. Amen e Romen nae amen amari them ja rashtra, pa agaar achola amenge salde i chib. Amen determirinaja amen mujal i romani chib kolaja keraja lafi. I them ja i bijandi phuv nashavgam ikljovindor olatar, a i chib bezehaske nadhalaja hari po hari taro but avrune asarija.

Amare chibjate asari kerge sa o thema kotar so nakljam. A i chib si amaro najbaro barvalipe so sikavela ko sijam amen thaj kotar avaja thaj vakerela bashi amare darhija. Zamanija napalal but kupe roma mangindor ja na, nashalge pi chib pa istemalkerenai chib kote so beshena.. Okola palem so socijaliziringepes ko sasoitnipe hem gele hari poangle na salde so bisterge i romani chib pochminge te bistren da kaj si roma.Na vakerenapes sine sar Roma mislindor kaj okola o na-Roma ja o gadje ka mangenlen povishe.

Pa agaar ki Makedonija kerdile kupe manusha so isiolen romani antropologija (o karakterna crte jekhe nacijakere a na salde i kali boja) a mashkar peste kerena lafi khorane, pa odolezke mashkar o manusha si pendjarde sar” Jarmagalarija”.Javer kupa manusha isto roma so kerena mashkar pezte lafi ki a albanikani chib pendjarde si sar “Maljokija”, thaj jek kupa so istemalketena i makedonikani chib a ki religija si ortodoksna hristijanja ko roma si pendžarde sar “Msrmangrija” . E akana te pojasninav olengre anava: jarmaga ki khorani čhib znachinela “ekvaš aga” so vakerela kaj kerelapes lafi baši šukar situirime manuša. O dujto liparde ja o “maljokija” ki albanikani čhib značhinela manuša taro veša ja taro planine, a i trito khedin o “msrmangrija” prevedimo tari khorani chib vakerela kaj si ola manusha so pekena mumuruzi. Znachi olen sare djanena kaj si roma, samo plus jekhe anaveja. Amare bahtake a olengere bibahtake ola nikana ama baš NIKANA na sine prifatime taro okola kupe kadkiri čhib istemalkerena sine hem kaske čhivenapes sine silaja. Ola lele olengiri čhib ple dajakiri frdinge,ama sarenge ko jalha ola achile roma samo panda jeke anaveja.
E akana puchena tumen so meninena amenge ko zivoto akala manusha,olengoro demokratikano nijami si sar ka vakerenpes esavki tani i demokratija.I demokratija djanela te khelel e manushencha ko but nachinija,sar so sine jek tikni pozitivno diskriminacija mujal o romane chave keda shurarge o stipendije taro but fondacije baso sredno thaj učo educiribe. E tadani ola irange pi mortik pa ule roma odova sebepi.

Lena sine stipendije barabar amare čhavenca, khuge ki buti e romane anavenca a odoleja astarena o thana so i vlada spreminga e romane čhavenge . Keda sredinge sa pe djivdipaste pale irangepes ko kupe kotar so avena shaj hem marsovcoja te oven samo na roma.
E akaleske amen o roma achiljam but popalal taro javera minjoritetija. I severna Makedonija si demokratikani phuv ama bezehaske akate kerela buti i procentualno demokratija. Oficijalno ki RSM isi 3% roma. Mujal akaja statistika amare chave samo 3% zapishinenapes ko pošukar sikljovne, ko drzavna fakultetija samo 3% khuvena ku drzavno kvota thaj kana khuvena ki buti ko pobate institucije samo 3% shaj te oven roma. Asavki tani i procentualno demokratija ki Makedonija e akana odoleske akala manuša ruminena amare romane šajdipa, samo ko izborija na.

E othe amen sijam baro faktori, buteder taro 10% taro manusha so ikljovena te gladinen si roma, e akate mudaraja sa o statistike. Halali te ovel amare romane phenjenge hem phralenge tari zapadno makedonija so pendjaraja olen sar malhokija hem haškalije, amare phenjenge thaj phralenge tari istochno Makedonija pendjarde sar jarmagalarija thaj msrmangrija savi usluga kerena sarenge javerenge na samo e vasteske so parvarela olen samo na ple nacijake. Keren hesapi kaj samo ko nekobor dizja ki Makedonija o Roma ketena lafi ke dajakiri chib a sa okola so koristinena o anav samo keda isilen dajek benifit kobor pobaro olengoro numero.

Korkori man puchava so ka ikerel ko djivdipe o romano identiteti? Teritorija nae amen amare anaveja achola amenge i čhib i kultura thaj o folklor, kolenca bezehaske nadhti te ašara amen kaj arakhaja olen but.
So te vakera akale manušenge salde odova kaj isi olen bari odgovornost te pučen korkori pes kaske hem soske kerena usluga keda nae olen nisavo fidbek. Nisavi protivusluga na dobinena odolendar kadkoro numero bajrarena. Korkori pes hohavena kaj ola si but pošukar taro Roma keda dikenapes angli ajna, dikhenapes hem zadovolno asana, samo na šunena o asajbe palo olengoro dumo taro javera a odova ego na mudarela samo olen odova ego kerela baro šteta thaj vi amenge sa e romenge.

 

Rahim Perjan korespodenti tari Makedonija

basi o Eurompress

 

Loading


Discover more from EU Romapress

Subscribe to get the latest posts to your email.

Discover more from EU Romapress

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading