RomnoKher: Bičalo baši bi edukaciae taro Sinti thaj e Roma ani Germania

I nacionalno edukativno strategia baši situacia e Sintengiri thaj e Romengiri ani Germania, sikavena rezultatia tari studia so kergjale o RomnoKher 2021 sikavena bičalipa baši ikaliba akale etnikumengiri ani Germania.

I nevi studia so si kerdi tari bukjarni kupa RomnoKher ano naionalno nivelo organiziringja akava rodiba, thaj palo ko detalnikano rodiba, čivgja 614 intervjua taro lokalnikane dizutne thaj emigrantia Roma thaj Sinti taro sa o Sojuznikane thema buteder taro 700 anketirime, so si fundavne prekal o intenet ki vrama taro septemvri dži ko dekemvri 2020 berš.

Angleder dež berša i studia taro RomnoKher sine le bi dendo lejbe than dži ki edukaciakoro sistemi e terne Romengoro thaj Sinti, panlo tikne moldovipaja upreder akala etnikane kupe, thaj sine sikavde ko bilačo čini lengiri edukacia. O rezultatia tari thavdipaskiri studia sikavena tari jeg rig baro džakeriba thaj potenciali baši minoriteti baši zoralipe. O strategie baši phirin e manušngere hakakonge sa sa aktivirimo angleder 50 berša. Ola dengje 58 % taro akentirime sar kotor tari lengiri nacionalnikani tradicia, dendo prekal o imago baši peske, romani čib e Romengiri tahj Sinto, te kerelpe thaj te ikerlpe lakoro užariba. Sako štarto taro anketirime kerena najhari trin avrutne čibja.

Ki adaja jekh vrama o studie taro RomnoKher ano 2021 berš sikavena o agorutno ikalibe e Sintngiri thaj e Romengiri tari Sojuznikano guvermento, kontra taro adava ko rodipe taro EU Komisia baši o nacionalnikani strategia ka ovela resarin baši o programe thaj teloikeribe e duje kupenge, maškar o drabarde, thaj bi specifikane (mainstream) si ande decizie baši finasiribe so panda nane pakjarde. Ano 2021 berš i studia taro RomnoKher araklja negativnikane uše gindo baši diskriminacia: Paše usa ko 40 procentia taro anketririme čave vakergje so arakolvena telaki diskriminacia, kotaro 60 araklile direkno te lako teror upri lende. Trinto kotor lndar si diskriminirime trujal pire pofesoria, a duj trintone taro anketirime araklovena sako diveskoro dživdipe diskriminacijaja, baši pli etnikano pripardipe.
Taro 18 dži ko 50 berša e Roma thaj o Sintia nane len profesionalna kfalifikacie. Akava nane trampimo beršencar napalal. 5 procentia taro okola so si te lako 30 berš mekena pli edukacia thaj činaven piro džajbe ani škola.

Numa šaj vakerelape so isi tikno kotor pozitivnikane rezultatia ako kerelape lafi baši palo Dujto maribaskiri lumiakiri vrama.
Sar tej akaja diferencia ki funda tari populacia si importatno, o procenti e barengoro si argumenti baši o mukibe e školakoro avdive so si baro sal 5 procentia ani Germania. O avgo kotor tari akaja studia ka ikerelpe online ano 24 februari ko 12H00 o ari. Odova so si but importatno si thaj si vakerdo taro pobut sadžanle avtoria e studiakere si so i studia taro RomnoKHer thaj lakere mebroa si džovapime baši legaribee studiakiri ani Sojuznikani them, ani jekutni kupa taro Sinti thaj Roma.

Ko jekh akaja studija trujal o RomnoKHer si finasirimi tari Fondacia „ Gndipa, džovapluko thaj anglunipe“ (EVZ) ko pervazi tari programa zoralipe thaj lejbe than ano edukaciakoro sistemi thaj korkori organiyziribe e Sintengoro thaj e Romengoro.

mainstream